Leta 1976 je Sylvester Stallone, ki ga je navdihnil dvoboj med Mohamedom Alijem in Chuckom Wepnerjem, posnel film Rocky.

Vsi so pričakovali, da bo boja hitro konec, saj naj Wepner ne bi imel nobenih realnih možnosti proti Aliju. Vendar je Wepner presenetil celotno boksarsko elito, ko je zdržal kar petnajst rund. V petnajsti rundi je sicer podlegel s tehničnim nokavtom, kar pomeni, da je bila borba prekinjena s strani sodnika. Wepner je kasneje dejal, da ga je dva tedna po dvoboju poklical 'Sly' (Stallone) in mu povedal, da bo posnel film Rocky.
Seveda dvoboj med Alijem in Wepnerjem še zdaleč ni edini epski boksarski spopad. Nekatere boksarske dvoboje lahko že skoraj primerjamo z rimskimi gladiatorskimi igrami.

Marciano proti Walcottu (1952)
Rocky Marciano se je soočil z 38-letnim svetovnim prvakom v težki kategoriji Jeoem Wallcottom v Filadelfiji. Walcott je uspel že v prvi rundi spraviti Marciana na tla, nato pa je do trinajste runde vztrajno nabiral točke. V trinajsti rundi je Marciano presenetil nasprotnika z zloglasnim desnim krošejem, ki so ga novinarji poimenovali 'Suzie Q'. Walcott je obležal nezavesten in Rocky Marciano je postal svetovni prvak v težki kategoriji.

Ali proti Foremanu (1974)
V enem od najhujših dvobojev vseh časov je Ali Mohamed ponovno pridobil naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji. Foreman in Ali sta se spopadla v Kinšasi v Zairu, dvoboj pa so poimenovali 'The Rumble In The Jungle'.
Ali je ubral dokaj nenavadno taktiko. Izjavil je, da se bo poskušal izogibati Foremana, vendar ga je v prvi rundi napadel direktno in tako presenetil nasprotnika. Kar devetkrat je poskušal z direktnim napadom, a mu ni uspelo nokautirati nasprotnika. V drugi rundi se je Ali umaknil proti vrvem. Vabil je nasprotnika, da ga napade. Alijev načrt je bil izčrpati nasprotnika, tako fizično kot psihično. Do konca sedme runde je bil Foreman že popolnoma izčrpan. V osmi rundi je Ali uspel spraviti Foremana na tla in si ponovno pridobiti naslov svetovnega prvaka. Leta kasneje, ko je bil star 45 let, je Foreman ponovno postal svetovni prvak v težki kategoriji in dokazal, da leta v boksu niso pomembna.

Frazier proti Aliju (1975)
Dvoboj imenovan 'The Thrilla in Manila' je bil tretji in zadnji dvoboj med legendarnim Joem Frazierjem in Alijem Mohamedom za naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji. Dva 'Titana' sta se spopadla na Filipinih v Manili. V štirinajsti rundi je Eddie Futch, Frazierjev trener, ustavil dvoboj. Sam je kasneje dejal, da se je bal, da bo eden od borcev v ringu umrl. 'Smokin' Joe, kot so tudi imenovali Frazierja, se je predaji upiral in je vpil trenerju, da hoče nadaljevati boj. Kljub temu je trener dvoboj prekinil. Frazierju je dejal, da nihče ne bo pozabil, kaj je storil v ringu. Ali je bil proglašen za zmagovalca, po dvoboju je rekel, da še nikoli ni bil tako blizu smrti.

Foreman proti Lyleu (1976)
Foreman se je po porazu proti Aliju vsekakor želel vrniti v vrh svetovnega boksa. Prva runda obeh odličnih težkokategornikov se je začela dokaj previdno. Bilo je očitno, da se boksarja ocenjujeta med seboj. Drugo in tretjo rundo je dobil Foreman, a prav nič prepričljivo. V četrti rundi je Foreman padel. Hitro se je pobral in tako močno zadel Lylea, da mu je izbil ščitnik za zobe. Trideset sekund kasneje je Foreman stisnil Layla v kot in končal dvoboj. Foreman je po dvoboju dejal, da je bil to eden najtežjih dvobojev v njegovi karieri, v katerem bi lahko zmagal eden ali drugi.

Hagler proti Hearnsu (1985)
Ko je zazvonil zvonec za prvo rundo, se je zdelo, kot da se je svet za trenutek ustavil, nato pa je izbruhnil pekel. Tako so po dvoboju poročali mediji. Oba, takrat ena najboljših boksarjev na svetu, sta napadla drug drugega brez zadržkov. Novinar Barry Tompkins je po prvi rundi dejal, da je bila to najbolj brutalna runda, kar jih je videl boksarski svet.
V glavnem so prve tri minute odločile dvoboj. Hearns je sicer grdo zdelal Haglerja, a si je pri tem zlomil desno roko. Kljub temu je z borbo nadaljeval in zdržal tudi skozi drugo rundo. Hagler je v tretji rundi uspel nokautirati Hernsa, ki se je še uspel pobrati, a sodnik ni več dovolil, da bi se dvoboj nadaljeval in Hagler je zmagal s tehničnim knockautom.

Leonard proti Haglerju (1987)
V nasprotju s prejšnjim dvobojem proti Hearnsu je tokrat Hagler začel bolj previdno. Zdelo se je, da hoče Hagler dokazati Leonardu, da ga lahko premaga brez svoje uničujoče levice. Do devete runde sta bila boksarja bolj kot ne enakovredna, v deveti rundi pa je uspel Hagler zadeti Leonarda z močnim udarcem od spodaj in njegove noge so se zatresle. Zadnje tri runde so se nadaljevale podobno kot prvih osem. Nobeden od boksarjev ni uspel do dvanajste runde spraviti drugega na tla. Na presenečenje vseh je na koncu zmagal Leonard, statistika je namreč pokazala, da je Leonard zadal Haglerju 306 udarcev, Hagler pa jih je vrnil 291.

Tyson proti Douglasu (1990)
Tysonov boj z Busterjem Douglasom naj bi bil za svetovnega prvaka le trening pred bojem z Holyfieldom, in vsi so pričakovali hiter knokavt. Tyson je vsekakor podcenjeval Douglasa in ga je poskušal spraviti na tla z močnimi posameznimi udarci. Do pete runde je Douglas večkrat zadel Tysona in mu povzročil oteklino, ki mu je zaprla levo oko. V osmi rundi je Tyson spravil Douglasa na kolena, a se je ta uspel pobrati. V deveti rundi je Tyson ponovno agresivno napadel, Doulgas pa ga je držal na distanci z dobro merjenimi udarci. V deseti rundi je položaj nadzoroval Douglas in uspel na tla spraviti svojega nasprotnika, kar se je zgodilo prvič v Tysonovi karieri. Tyson se ni mogel več pobrati in Douglas je postal novi svetovni prvak v težki kategoriji.

Holyfield proti Tysonu (1997)
Ta spopad je eden najbolj kontroverznih dvobojev v boksarski zgodovini. Dvoboj je bil namreč dokončno prekinjen v tretji rundi, ko je Tyson odgriznil del Holyfieldovega ušesa. Tyson je bil diskvalificiran in je izgubil dvoboj. Holyfield je izgubil del ušesa in Tyson je kasneje povedal, da je Holyfielda ugriznil, ker ga je ta nekaznovano butal z glavo. V zmedi, ki je sledila, je skoraj izbruhnil vsesplošen pretep in nekaj gledalcev je bilo celo poškodovanih. Dva dni po dvoboju se je Tyson javno opravičil Holyfieldu.

Corrales proti Castillu (2005)
Boj med tema dvema lahko-kategornikoma je trajal deset rund in slovi kot najboljši dvoboj leta 2005. Vseh deset rund sta si oba 'bojevnika' menjavala silovite udarce. V deseti rundi je najprej Castillo spravil na tla Corralesa, a se je ta hitro pobral na noge. Le nekaj sekund za tem ga je Castillo še enkrat spravil na tla in Coralles se je pobral še drugič. Nato je Corrales spravil z močnim udarcem Castilla ob vrvi. Uspelo mu je še nekaj udarcev, s katerimi je onemogočil Castilla. Po tem je sodnik prekinil borbo in Corrales je zmagal s tehničnim knockautom.
Še istega leta sta se boksarja pomerila še enkrat, vendar je bil Castillo pretežak za lahko kategorijo. Kljub temu sta se spopadla, borba pa ni bila veljavna za naslov prvaka. V začetku četrte runde je tokrat Castillo nokavtiral Corralesa.

vir: moskisvet.com