Leto dni po tem, ko so iz Mehike prišle novice o dotlej neznanem virusu gripe, zaradi katerega je umrlo več ljudi, se poraja vprašanje, ali je WHO v tem primeru ravnala pravilno ali pod vplivom farmacevtskih družb.

Od 24. aprila lani, ko so v javnost pricurljali prvi podatkih o smrtnih žrtvah neznane nove bolezni v Mehiki, se je nova gripa razširila še v 213 držav po vsem svetu, tudi Slovenijo, kjer je po zadnjih podatkih Inštituta za varovanje zdravja za to boleznijo umrlo 16 ljudi.

Z virusom A H1N1 se je po ocenah strokovnjakov okužilo več sto milijonov ljudi oz. od 10 do 20 odstotkov svetovnega prebivalstva. Natančne številke niso znane, ker številni, predvsem tisti z blažjimi simptomi nove gripe, najverjetneje niso poiskali zdravniške pomoči.

Nov virus se je v letu dni izkazal za manj smrtonosnega, kot so strokovnjaki sprva predvidevali. Po podatkih, ki jih je 16. aprila na svoji spletni strani objavila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), je nova gripa zahtevala skoraj 17.800 smrtnih žrtev, medtem ko za sezonsko gripo letno umre okoli pol milijona ljudi. Smrtnost je sicer pri obeh oblikah virusa približno enaka.

Posebnost: Umirali so (tudi) mlajši

V nasprotju s sezonsko gripo je virus A H1N1 pogosto usoden za mlade ljudi, medtem ko starejše od 65 let ogroža manj kot sezonska gripa. Med najbolj ogroženimi so debeli, nosečnice, otroci, mlajši od dveh let ter tisti, ki bolehajo za astmo, kroničnimi pljučnimi obolenji ali sladkorno boleznijo.

Virus A H1N1 je bil novost, poleg tega se je izredno hitro širil po svetu, zaradi njega pa je umrlo precej več mladih zdravih ljudi kot zaradi običajne sezonske gripe.

WHO je zato junija lani priporočila razglasitev pandemije in opozorila, da bi nova gripa utegnila imeti podobne razsežnosti, kot jih je leta 1918 imela španska gripa, za katero je umrlo najmanj 40 milijonov ljudi.

Zaradi panike države kupile preveč cepiva

Farmacevtske družbe so hitele razvijati cepivo, države pa so ga pospešeno kupovale, zdaj pa ga več evropskih držav poskuša prodati. Preveč so ga države kupile predvsem zato, ker je sprva veljalo, da bosta za cepljenje potrebna dva odmerka, a se je izkazalo, da eden zadostuje.

Razvite države so po podatkih Evropskega združenja za klinično mikrobiologijo in nalezljive bolezni do konca lanskega leta naročile več kot milijardo doz cepiva, vendar pa je bilo doslej cepljenih le okoli 300 milijonov ljudi.

Tudi Slovenija je naročila preveč cepiva. S podjetjem GlaxoSmithKline je sklenila pogodbo o dobavi skupno 800.000 doz cepiva, kolikor naj bi ga v več pošiljkah prejeli do spomladi letos. Ker pa se je že pred novim letom pandemija začela umirjati, je interes za cepljenje upadel. Tedanji minister za zdravje Borut Miklavčič se je zato konec januarja z dobaviteljem dogovoril za zmanjšanje števila dobavljenih doz cepiva za 30 odstotkov oz. 240.000 doz.

Spremenjena definicija?

Odziv pristojnih oblasti je med prebivalstvom ustvaril vtis, da gre za hujšo nevarnost, kot dejansko je. Da bi lahko WHO morda ravnala primerneje in tako med ljudmi sprožila manj panike, je ta mesec priznal tudi posebni svetovalec generalne direktorice WHO za gripo Keidži Fukuda.

WHO naj bi poročilo o ravnanju v primeru nove gripe pripravil do letošnje jeseni. Poleg primernosti razglasitve pandemije naj bi strokovnjaki med drugim tudi ugotovili, ali je WHO ob lanskem izbruhu virusa A H1N1 morda spremenil definicijo pojma pandemija.

"Gre za odločitev, ki ogromno stane in ki je brez potrebe vznemirila ljudi po vsem svetu," je do razglasitve pandemije kritičen Paul Flynn, britanski poslanec, ki je v Svetu Evrope vodil preiskavo o morebitnih pritiskih farmacevtskih podjetij na svetovno organizacijo. Kot je dodal za francosko tiskovno agencijo AFP, se se zdravstvene oblasti po svetu zaradi odločitve WHO osredotočile na novo gripo namesto na zadeve, ki so pomembnejše za reševanje življenj.

Opozoril je še, da so številne države porabile ogromno denarja za cepivo, ki ga niso uporabili, ker je prebivalstvo množično zavračalo cepljenje.

Ljudje v prihodnje mogoče opozoril ne bodo jemali resno

Nova gripa in odziv nanjo pa sta prinesla ogromne dobičke farmacevtskim podjetjem. Tako sta denimo švicarska farmacevtska giganta Novartis in Roche zaradi množične prodaje cepiva proti novi gripi lani zabeležila rekordne dobičke.

V javnosti so se zato pojavila ugibanja o vplivu farmacevtskih podjetij na ravnanje WHO glede nove gripe. WHO trditve, da je ustvarila "lažno" pandemijo, da bi s tem zagotovila koristi farmacevtski industriji, označuje za znanstveno in zgodovinsko napačne in zagotavlja, da farmacevtska industrija ni neprimerno vplivala na politiko in odgovor WHO ob pojavu pandemske gripe.

Kritiki so prepričani, da je nova gripa pustila madež na ugledu WHO. Kot je dejal Flynn, je ravnanje ob epidemiji spodkopalo avtoriteto svetovne organizacije, tako da v prihodnje ljudje njenih svaril ne bodo več jemali tako resno kot doslej. "Če se bo v prihodnosti pojavil zelo nevaren virus, nihče ne bo upošteval svaril in lahko bi umrlo veliko ljudi," je menil.

Nekateri strokovnjaki pa so WHO stopili v bran. "Večina kritik je politična. Nisem še slišal kritik iz vrst virologov," je dejal britanski virolog John Oxford.

vir: 24ur.com