Svetovni glasbeni giganti v žepe tlačijo milijarde dolarjev, ob tem pa jamrajo nad izgubljenimi zaslužki zaradi internetnega piratstva. Kdo so najbolj dobičkonosne glasbene zvezde ter koliko zaslužijo in koliko izgubijo zaradi interneta?

Vrednost celotne glasbene industrije v letu 2009 so ocenili na 1,4 bilijona dolarjev oziroma 1.400 milijard dolarjev. Največje glasbene družbe so: Universal, Sony, EMI in Warner, obvladujejo pa več kot 70 odstotkov celotnega glasbenega trga. Podjetja, ki služijo s prodajo glasbe, videov, plakatov, majic ter nastopov, so ugotovila, da celotna glasbena industrija zasluži 30 odstotkov manj kot leta 2004. Samo v zadnjem letu pa je padla za kar 12 odstotkov. Krivec: internet. Prodaja glasbe preko interneta se je od leta 2004 sicer povečala za kar 940 odstotkov in skoraj v popolno pozabo potisnila prodajo zgoščenk.

Lady Gaga nesporna kraljica interneta

Glasbeniki, ki so v letu 2009 ustvarili največ zaslužka preko interneta, so: Lady Gaga, Black Eyed Peas, Jason Mraz, Taylor Swift, Beyonce, Soulja Boy Tell'em, Kanye West in Britney Spears. V zaslužke, ki so jih ustvarili, so všteti prenosi pesmi, videov in tonov zvonenja na mobilnih telefonih.

Black Eyed Peas so popolnoma osvojili internet

Danes lahko preko 400 različnih registriranih internetnih ponudnikov glasbe kupite kar 11 milijonov različnih skladb.
A moteče je dejstvo, da jih ravno toliko lahko dobite preko katere od aplikacij, ki omogočajo brezplačno deljenje datotek. V Evropi naj bi kar vsak peti uporabnik interneta za pridobivanje glasbe redno uporabljal nelegalne poti. Po podatkih raziskave, izvedene leta 2008 v Angliji, naj bi bilo na povprečnem MP3-predvajalniku kar 842 ilegalno pridobljenih pesmi. Najbolj pereča je starostna skupina med 14 in 17 leti, ki za pridobivanje glasbe skoraj izključno uporablja internet.

Za tiste, ki se radi prepirate o tem, kateri slog glasbe je boljši, bo zanimiv podatek, katere glasbe se največ proda (podatki veljajo za ameriški trg, kjer se proda kar 35 odstotkov vse glasbe): več kot 30 odstotkov prodane glasbe je zvrsti rock, sledijo pa mu: country, rap, hip hop, R&B ter pop, vsak z okoli 10 odstotki.

Da bi zaščitile svoje interese in ponovno dvignile prodajo, so multinacionalke začele z lobiranjem po celotnem svetu, katerega rezultat naj bi bil sprememba zakonodaje v državah, v katerih je internetno piratstvo največji problem. Glavni argument, ki ga uporabljajo, je, da zaradi padca prodaje ne zmorejo več vlagati v mlade neuveljavljene glasbenike. Predvsem v tiste, ki prihajajo iz neangleško govorečih držav. Kot primer je navedena Španija, kjer naj bi toleranca oblasti do ilegalne izmenjave glasbe privedla do tega, da v lanskem letu na lestvici top 50 albumov ni bilo niti enega španskega, medtem ko jih je bilo leta 2003 še deset. Od leta 2003 naj bi prodali za 65 odstotkov manj španskih albumov, stopnja piratstva pa naj bi bila v Španija še enkrat višja kot drugod v Evropi.
Drugi primer je Brazilija, kjer je leta 2008 izšlo le 67 domačih glasbenih albumov, še deset let prej pa kar 625. Podatek je še toliko bolj zaskrbljujoč, ker je kar 70 odstotkov glasbe, ki se predvaja na radijskih postajah, domače.

Skladbo Love story, nove zvezde Taylor Swift, so s spleta prenesli kar 6,5 milijonkrat. (Foto: Reuters)

Koliko so ti podatki posledica globalizacije, politike velikih založb in koliko internetnega piratstva, je seveda težko določiti, toda v državah, v katerih so uvedli strožjo zakonodajo, ki preprečuje in kaznuje piratstvo, so podatki pozitivni.
V Južni Koreji se je po uvedbi novih strožjih zakonov prodaja povečala za kar 18 odstotkov. Na Švedskem, kjer so zakone spremenili lani, so prav tako doživeli rast prodaje za 10 odstotkov. Ali se je zaradi tega dejansko zvišalo vlaganje v domačo glasbo, še ni znano.

vir: cekin.si