Surfanje in brskanje po internetu med službenim časom dvigne našo koncentracijo na višji nivo in pomaga ustvariti bolj produktivno in manj stresno delovno okolje. Če nam šefi ta privilegij omejujejo, s tem delajo največjo škodo - sebi!

Tako kažejo rezultati študije, ki so jo pripravili na oddelku za Ekonomske raziskave, management in marketing pri znani univerzi Harvard v Massachusettsu.

Podjetja, ki so dovolila delavcem, da med delovnim časom brskajo tudi za zabavo, beležijo večjo produktivnost pri delu in manjše izostajanje z delovnega mesta, kot tista, ki takšno početje omejujejo.

Pripravili so izračune, ki so pokazali, da internetna zabava pri delu, ki je bila vendarle omejena na največ 20 odstotkov delovnega časa, zvišuje delovno storilnost za 9 odstotkov, zmanjšuje izpad z dela za 11 odstotkov in poveča zadovoljstvo z delovnim mestom za kar 36 odstotkov!

Avtorji raziskave ugotavljajo, da nekatera podjetja zapravijo na milijone evrov za preventivne ukrepe, kot so nakup namenske programske opreme za blokiranje in filtriranje spletnih strani. Prepovedujejo poslušanje spletnih radijskih postaj, spletno nakupovanje, ogled videov na strani YouTube, uporabo socialnih omrežij, kot je Facebook.

Blokirajo sisteme za takojšnje sporočanje, kot so MSN Messenger ali IRC, nekatera podjetja celo (nedovoljeno) brskajo po elektronski pošti zaposlenih in iščejo elemente zabave, prav vsa pa imajo izgovor, da to počnejo zaradi preventive pred zmanjšano delovno storilnostjo, a je, kot so ugotovili na Harvardu, resnica ravno obratna.

Študija je tudi pokazala, da okoli 70 odstotkov zaposlenih, ki delajo v delovnem okolju z računalnikom, priklopljenim na medmrežje, računalnik, če le more in sme, uporablja tudi za zabavo. Najbolj priljubljeno je branje spletnih novic, igranje računalniških igric, iskanje podatkov o izdelkih, poslušanje radia in gledanje videov.

Znanstveniki so naredili tudi nekaj praktičnih poizkusov, saj so v nekaterih podjetjih, kjer so tožili nad slabo delovno storilnostjo in nizko moralo, prepričali odgovorne, da so "sprostili zabavne medmrežne poti".

V nekaterih primerih so delavce o tem obvestili, spet drugje pa ne. Rezultati so bili zelo podobni, že v kratkem času se je storilnost močno dvignila, s tem pa tudi splošno razpoloženje v podjetju.

Ugotavljajo tudi, da se zaposleni na tak način izobražujejo, saj samoiniciativno pridobivajo informacije, ki so potrebne za njihovo delo in splošno znanje, zmanjšan stres na delovnem mestu pa pripomore tudi k zmanjšanju stroškov za ohranjanje zdravja in dobrega počutja.

Na podlagi opazovanja in analiz so ugotovili, da po približno dvajsetih minutah intenzivnega dela osredotočenost na delo pade. S kratko prekinitvijo dela kar na delovnem mestu, torej z uporabo računalnika za zasebne, zabavne vsebine, se je koncentracija kmalu povrnila na prvotno raven.

Um se spočije, tudi dihanje postane drugačno, srčni utrip se zniža in v telesu se začnejo sproščati serotonini in endorfini ali, po domače, hormoni sreče. Vse to pa poveča delovno storilnost in posledično blagajna delodajalca, ki dovoljuje in celo spodbuja takšen način dela, bolj žvenketa.

Vsekakor pa preveliko popuščanje in prevelika demokracija lahko dosežeta neželen učinek, saj je znano, da nas lahko tudi surfanje po internetu zasvoji, podobno kot odvisnost od iger na srečo.

Raziskave na drugi strani planeta, v Avstraliji, so pokazale, da kar 14 odstotkov uporabnikov interneta kaže določeno stopnjo internetne zasvojenosti, ki se najpogosteje kaže v izpuščanju časa, namenjenega za malico.

Raje ga preživijo za računalnikom, nekateri imajo težave pri ločevanju realnega od navideznega, znano pa je tudi, da določen del medmrežnih zasvojencev postane zelo razdraženih, če jih med surfanjem kdo zmoti.

Presenetljivo pa je raziskava z univerze Harvard pokazala, da imajo takšni ljudje najnižjo delovno storilnost, pa če jim dopuščamo ali prepovedujemo uporabo interneta, saj se praviloma soočajo še z drugimi težavami, ki skupno povzročijo upad delovne morale in storilnosti.

vir: cekin.si