Arbitraža se je v preteklosti že izkazala za uspešno |
![]() |
![]() |
![]() |
Novice - Ostale novice | |||
Sreda, 02 Junij 2010 13:45 | |||
Če bosta Slovenija in Hrvaška določitev meje predali arbitražnemu sodišču, se bosta pridružili številnim državam, ki so svoje meje že zaupale arbitraži. Slovenci bomo o arbitražnem sporazumu, ki sta ga podpisala slovenski premier Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor odločali na nedeljskem referendumu. Če bo večina volivcev arbitražni sporazum podprla, bo dolgoletni mejni spor med Slovenijo in Hrvaško predan arbitražnemu sodišču, ki bo zadolženo za določitev meje med državama. Ker ima arbitražno sodišče za seboj že nekaj uspešno rešenih sporov med državami, se je MMC obrnil na ministrstvo za zunanje zadeve, kjer so nam predstavili nekaj primerov. Kje bo potekala meja med Slovenijo in Hrvaško? Morda bo o tem odločala arbitraža. Foto: MMC RTV SLO
3. člen arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško sodišču nalaga, naj določu mejo na morju in na kopnem, stik Slovenije z odprtim morjem in uporabo morskih območij. Foto: MMC RTV SLO
Arbitražno sodišče v primeru Slovenije in Hrvaške naj bi sestavljalo pet arbitrov. Foto: MMC RTV SLO
Arbitraža med Barbadosom in Republiko Trinidad in Tobago Arbitraža med Gvajano in Surinamom Sodišče je, podobno kot pri arbitraži med Barbadosom ter Trinidadom in Tobagom, pri določanju meje upoštevalo kriterije, kot so zanesljivost, pravičnost in stabilnost, izpostavili pa so tudi pomen t. i. posebnih okoliščin, ki vplivajo na morebitne prilagoditve meje na morju. Razsodba sodišča je bila izrečena 17. septembra 2007, MZZ pa je pojasnil, da je sodba s stališča Slovenije pomembna zato, ker je sodišče opozorilo na pomembnost ravnanj držav ter sklenjenih sporazumov in danih skupnih izjav kot eno izmed pomembnih okoliščin pri določanju meje na morju. Ad hoc arbitražno sodišče med Kanado in Francijo (St. Pierre in Miquelon) Po besedah predstavnika MZZ-ja je odločba v tem razmejitvenem sporu pomembna za Slovenijo, ker je bila odločitev hitra in iznajdljiva, poleg tega pa se je sodišče postavilo na stališče, da metoda sredinske črte ni zavezujoča metoda pri razmejitvi, saj je treba doseči pravično rešitev. Sodišče je Franciji dodelilo 10,5 morske milje širok koridor izključne ekonomske cone, ki povezuje francosko teritorialno morje z odprtim morjem, zato številni strokovnjaki to razsodbo komentirajo kot de facto odločitev zunanje pravičnosti (ex aequo et bono). Arbitraža med Norveško in Švedsko Ad hoc arbitraža med Argentino in Čilom Argentina je odločitev arbitražnega sodišča zavrnila, nato pa je Čile leta 1979 predlagal mediacijo svetega sedeža (papeža). Predlog svetega sedeža, ki je temeljil predvsem na upoštevanju pravičnosti in interesov obeh držav, sta Argentina in Čile sprejela leta 1984, s sprejetjem te mediacije pa sta državi preprečili drugo falklandsko vojno. MZZ ob tem pravi, da je odločitev za Slovenijo pomembna predvsem zato, ker je Čilu omogočila stik z odprtim morjem proti Atlantiku, Argentini pa so omejili širino izključne ekonomske cone. Odločitev iz leta 1984 o meji med Čilom in Argentino. Foto: www.wikipedia.org
Ad hoc arbitraža med Gvinejo in Gvinejo Bissau
vir: rtvslo.si
|
Trač
- MiChO : MIS - TER - BA - BY !!! :P
- Sodišinčar : Kak ste?
- MiChO : Vse najboukše za dan mladosti!
- MiChO : te napovedovali?
- LAjCi : ka pa jasnovidec za ravensko?
- MiChO : fčasi
- MiChO : :)
- MiChO : u jebem ti
- KURSK : ka se čaka?
- KURSK : nega parov
Samo registrirani uporabniki lahko pošiljajo sporočila