Zgodovina nam je dala veliko pogumnih dirkačev, ki so prestavljali mejnike v motošportu. Vendar so redki tako močno želeli doseči najboljši rezultat, da so bili za to pripravljeni tudi umreti. Z nasmehom na obrazu.

Bernd Rosemeyer, neustrašni dirkalni as. (Foto: media.photobucket.com)

Bernd Rosemeyer se je rodil leta 1909 v Linsenu (Nemčija), kjer je imel njegov oče delavnico za popravilo avtomobilov in motornih koles. Mladi Bernd je že zelo zgodaj začel dirkati z motocikli, vendar je dokaj hitro presedlal na avtomobile in postal član dirkalnega moštva podjetja Auto Union, navkljub pomanjkanju izkušenj z avtomobilskim dirkanjem. Auto Union je bila znamka ustanovljena z združitvijo štirih znanih nemških avtomobilskih znamk: Audi, DKV, Wanderer in Horch. Znak znamke so bili štirje krogi, ki se prepletajo v parih. Prvi krog je predstavljal Audi, drugi krog DKV, treji Wanderer in četrti Horch. Danes je to znak tovarne Audi, takrat pa se je uporabljal le za dirkalne avtomobile podjetja Auto Union.

Hiter vzpon
Rosemeyer je kmalu začel kazati, iz kakšnega testa je. Vozil je legendarni dirkalnik Silberfisch (srebrna riba), ki je pod pokrovom skrival takrat neverjetnih 500 konjskih sil. Njegovega največjega tekmeca Roberta Caracciolo je začel kmalu premagovati na tekmah v Nurburgringu in ostalih nemških dirkališčih. Naslednji izziv je bil Tazio Nuvolari, legendarni italijanski dirkač, ki je bil eden najbolj uspešnih in s prvim mestom okronanih dirkačev v zgodovini. Na prvi dirki v Pescari je Bernd že uspel prehiteti Nuvolarija v drugem krogu, vendar je kasneje zletel s proge. Čeprav se je uspel vrniti, so se mu kasneje zaskočile zavore in le za las se je izognil betonski osnovi cestnega mostu in telegrafskemu stebru, med katerima mu je uspelo pri veliki hitrosti odpeljati dirkalnik. Spet se je vrnil v dirko in navkljub izgubljenemu se je uvrstil na drugo mesto v svoji ekipi. Takrat je eden največjih avtomobilskih inženirjev v svetovni zgodovini, dr. Ferdinand Porsche, osebno čestital mlademu Rosemeyerju, da se je navkljub veliki možnosti trčenja uspel izogniti mostu in drogu, saj je bila razdalja med obema ovirama le 2,5 cm večja od širine dirkalnika (!).

Rosemeyer pred tekmeci na dirkalni pisti. (Foto: media.photobucket.com)

Rosemeyer vs. Nuvolari
Rosemayer je v naslednjih dirkah uspel premagati legendo Nuvolarija in si zagotovil mesto najboljšega v Evropi, ki je bila takrat tik pred drugo svetovno vojno. Nacisti so spoštovali Rosemeyerja, ker je nemški avtomobilistični industriji, nacistični stranki in državi prinašal slavo. Adolf Hitler je zato zagoavljal velike količine denarja za razvoj dirkalnikov obema največjima tekmecema, Mercedez-Benzu in Auto Unionu, za katerega je tekmoval Bernd Rosemeyer. Na koncu sezone leta 1937 je Mercedez-Benz nanizal nekaj zmag ob prihodu Nuvolarija v ekipo, zato se je Bernd odločil, da povrne šampionsko slavo Auto Unionu. Poskušali so postaviti nov hitrostni rekord. Takole je opisal svoje vožnje v popolnoma odprtem aerodinamičnem dvanajstcilindrskem dirkalniku, ki je dirkača varoval le z malim vetrobranom: Ko voziš s hitrostjo 380 km/h, vsak asfaltni stik na cesti čutiš kot močan udarec. Ko pa se hitrost poveča, ne čutiš več ničesar, kot bi letel. Vsak most, pod katerim se pelješ, zaduši zvok motorja. Ko prideš spet na plano, se zvok spet pojavi, z njim pa močan zračni udar.

Razbitine berndovega dirkalnika po poskusu postavitve novega hitrostnega rekorda. (Foto: media.photobucket.com)

Smrt
Na začetku leta 1938 je Bernd s svojim tekmecem Caracciolo poskušal podreti svetovni rekord. Prvi je poskusil Caracciola, ki je dosegel nov rekord s 431 km/h. Bernd je startal naslednji navkljub opozorilom, da bo začel pihati bočni veter. Pri hitrosti, ki naj bi znašala okoli 434 km/h, je dirkalnik zadel ob bočni sunek vetra in dvignilo ga je več metrov nad avtocesto. Po nekaj stometrskem letenju in vrtenju po zraku se je popolnoma raztreščil in slavni dirkač se je ubil.

Njegovi tekmeci so zanj rekli, da je bil preveč pogumen za dirkača. Čeprav je vedel, da bo veter začel pihati (glede na opozorila meteorološke službe), se je vseeno usedel v dirkalnik. Caracciola je po tekmi izrazil strah, ki ga je imel, ko se je Bernd usedel v dirkalnik. Na njegovem pogrebu je Hitler v nagovoru narodu izjavil,  da naj misel na Rosemeyerjev boj v imenu Nemčije lajša narodovo bolečino ob njegovi smrti.

vir: moskisvet.com