54-letnemu Jozu prijatelji pravijo kar Neuničljivi ali Človek gumica. Že šestkrat je bil namreč močno poškodovan in marsikdo bi tako hudim poškodbam podlegel, a Jozo je še vedno čil in zdrav.

''Zdravniki pravijo, da sem ekstremen primer in nekateri težko verjamejo, da sem uspel preživeti vse poškodbe, ki sem jih staknil,'' pravi 54-letni Jozo Martić iz Moštanice v bližini Petrinje, ki še sam ne ve, iz česa je narejen in kako je možno, da je še vedno tako čil in zdrav. ''Še vedno lahko dam noge za vrat in še vedno lahko hodim po rokah. Me pa malo boli lopatica,'' razloži možakar, ki je v življenju doživel že toliko nezgod in jih preživel, da ga prijatelji imenujejo kar Neuničljivi ali pa Človek gumica.

Že kot otrok mu je v nogo priletela sekira. Ko sta se z bratom zbadala in si nagajala, je brat ves besen prijel za sekiro in jo zalučal proti njemu. Ta je končala v Jozovi nogi, deček pa na urgenci na šivanju. Le tri leta pozneje se je med brušenjem kose odlomil del noža, s katerim je ostril rezilo kose. Odlomljen delček se mu je zaril globoko v prst in ker zaradi poškodbe nikoli ni odšel do zdravnika, ima delček noža še vedno nekje v prstu.

A zares grozljive in življensko nevarne stvari so se mu začele dogajati nekaj let pozneje, ko je bil nekoliko starejši. Med služenjem vojaškega roka je stopil na manjšo mino, ki jo je razneslo in mu razrezalo veno na nogi. V telesu je imel 27 šrapnelov in eden je še vedno nekje v njegovih pljučih, pravi. A zdravniki so ga uspeli rešiti in zakrpati. 14 let pozneje pa ga je spet doletela nesreča. Tokrat je s sosedom gledal njegovo novo puško, ko se je ta nenadoma sprožila in metek ga je zadel v medenico, kjer je še danes. Le leto pozneje je iz sedmih metrov zgrmel na beton in si polomil številne kosti ter si skoraj povsem presekal jezik. Ta se je namreč njegove ustne votline držal le še na enem centimetru, a so mu zdravniki jezik uspeli prišiti ter mu pozdraviti polomljene kosti. Pred kratkim pa je Jozo doživel še prometno nesrečo, zaradi katere že 10 dni okreva v bolnišnici. V trčenju si je zlomil dve rebri, roko, lopatico in dve vretenci.

''Še vedno sem tu!'' veselo pove Jozo, ki verjame, da ima – tako kot mačka – devet življenj. A ni bilo vedno lahko, še dodaja. Včasih ga je resno zaskrbelo, da se tokrat ne bo izvlekel. ''Najhuje je bilo v bolnišnici v Sisku, kjer so mi morali nekako zakrpati jezik, ki je visel le še na enem centimetru. Tudi v Dubravi je bilo hudo, saj so mi na živo ravnali polomljene čeljustne kosti. Takrat sem sicer kričal kot zmešan, a čez šest mesecev sem si že popolnoma opomogel. Nenazadnje me prijatelji ne kličejo kar tako Človek gumica! Pravijo pa tudi, da sem kot mačka, saj imam zagotovo devet življenj!'' Sicer pa Jozo verjame, da ga sta ga vera in Bog obvarovala pred najhujšim. Okrog vratu že vse življenje nosi križ, za katerega je prepričan, da ga varuje. V najtežjih trenutkih, ko je mislil, da ne bo preživel, pa je vedno goreče molil, še pravi.

vir: vizita.si