Med drugo svetovno vojno in pozneje med hladno vojno je nastalo kar veliko novih/norih poskusov, kako čim bolj učinkovito zmagati na bojišču.

Dejstvo je, da so se največje tehnološke inovacije zgodile prav zaradi vojn. Že od nastanka človeštva ljudje iščemo nove načine, kako uničiti sočloveka, pri tem pa občasno uporabljajo splošne, bolj miroljubne nove tehnologije. A nekateri vojaški poskusi mejijo na norost in so, kot je pri vojni dokaj običajno, tudi precej nevarni tako za eno kot za drugo stran. Poleg različnih tajnih vladnih testiranj na ljudeh smo bili v vojaški zgodovini priča različnim nenavadnim poskusom.

Netopirske bombe
Med drugo svetovno vojno je ameriška vojska iskala nove načine, kako požgati japonska mesta, in neki zobozdravnik je predlagal, da bi na netopirje nataknili zažigalne bombe in jih spustili iz letal. Nič hudega sluteči netopirji bi se nato poskrili v podstrešjih, skednjih in tovarnah, dokler ne bi eksploziv, ki bi ga prenašali, eksplodiral. Leta 1940 se je takšen poskus z netopirji ponesrečil in manjša vojaška baza v Novi Mehiki je zagorela. Po tem dogodku je testiranje prevzela mornarica. Izvedli so še en poskus, ki je bil sicer uspešen, vendar ideje niso nikoli uporabili, verjetno zaradi predhodne japonske kapitulacije. Zanimiv podatek je, da je na podoben način eno od kitajskih mest osvojil tudi mongolski vojskovodja Džingiskan.

Jedrske 'bazuke'
Nihče si ne želi biti blizu, ko eksplodira jedrska bomba. Kljub temu je ameriška vojska med hladno vojno testirala neke vrste prenosne protitankovske bazuke, s katerimi bi vojaki streljali nuklearne rakete.
Do leta 1960 so izdelali več kot 2.000 takšnih pušk, ki so imele maksimalen doseg komaj štiri kilometre. Leta 1962 so naredili test. Raketa je eksplodirala samo malo več kot dva kilometra stran od mesta izstrelitve. Od takrat niso več izvajali takšnih poskusov.

Jedrska 'bazuka'

Smrtonosni delfini
V začetku devetdesetih naj bi ruska vojska trenirala delfine, kako napasti nasprotnikove ladje. Delfini naj bi prepoznali zvok sovražnikovih propelerjev in na ladjo prenesli eksploziv. Projekt na srečo delfinov ni nikoli zaživel, vsaj kolikor vemo, in ruski vodja projekta je nato delfine prodal Iranu, ker jih ni mogel več vzdrževati. Kaj se je zgodilo z delfini, ni znano, šušlja pa se o morilskih delfinih, ki naj bi napadali sovražne vojake med oddihom na morju.

Navidezni ogenj
Active Denial System 'strelja' žarke, zaradi katerih naj bi imeli nasprotni vojaki občutek, da gorijo, a ne povzroča trajnih posledic. Orožje naj bi v resnici delovalo, a ima nekaj omejitev. Če dežuje, vodne kapljice žarek razpršijo, tako da na kožo vpliva poživljajoče, še posebej če vojake zebe. Če je zunaj prevroče, pa navadno odpove ohlajevalni sistem. Gre tudi za precej veliko, nerodno vozilo, ki vsaj za zdaj še ne bo videlo bojišča.

Active Denial System

Roboti v vojni
Orožje na daljinsko upravljanje je dandanes že kar pogosto. Ameriška vojska izdeluje avtomatske mitralješke kupole, nekateri roboti so namenjeni uničevanju bomb, nobeden od njih pa še ni doživel tako imenovanega ognjenega krsta. Ameriška vojska je sicer poslala tri vojaške robote v Irak, a se vsaj za zdaj še niso udeležili bojevanja. Nihče namreč ne more zagotoviti, da se roboti zaradi raznih okvar ne bi obrnili proti svojim 'gospodarjem'. Sicer imajo močne varnostne sisteme, kar je nujno potrebno, saj ima model Maars štiri metalce granat in strojnico s 400 naboji kalibra 7,62.

Vojni robot Maars

vir: moskisvet.com