Slovenija je tretjerazredna država, nekje na nivoju Azerbajdžana. Kako naj se drugače Slovenec počuti, ko hoče kupiti iPhone, pa ga ne more, ker ta doma uradno ni naprodaj. Ali pa ko si zaželi najnovejšo Googlovo igračko Nexus One, pa ga na spletni strani pričaka napis "Sorry, the Nexus One phone is not available in your country." Saj smo že navajeni, bi lahko dejali. Pa je res edina rešitev, da se vdamo v usodo? Da se v mislih vrnemo v čase, ko smo iz Italije in Avstrije švercali kavbojke in kavo, ker se jih pri nas ni dobilo?

(Ne)dostopnost takšnih in drugačnih napravic pa ni edini pokazatelj tretjerazrednosti naše države. Oziroma tega, da nas ima razviti svet za brezveznike, s katerimi se nima smisla truditi. No, če nas seveda sploh poznajo ali pa nas ne zamenjajo za kakšno Slovaško. Ste že poskusili naročiti kakšen izdelek iz tujih spletnih trgovin? Če imate srečo, da so zaposleni že kdaj slišali za Slovenijo, boste ostali odprtih ust pri stroških pošiljanja. Mnoge tuje spletne trgovine za pošiljanje v Slovenijo zaračunajo enako poštnino, kot bi izdelek pošiljali v Zimbabve. Da je ironija še večja - poštnina v Italijo ali Avstrijo je za faktor 3-5 nižja. Predstavljajte si sedaj, da živite nekaj kilometrov od italijanske ali avstrijske meje ... čudovit občutek, kajne?

K sreči obstajajo izjeme. Na primer nekatere spletne trgovine iz sosednjih držav in od decembra tudi angleški Amazon. No, ta je potreboval celo desetletje, da je začel na sončno stran Alp pošiljati še kaj drugega kot knjige in zgoščenke. A bolje pozno kot nikoli. Še dobro, da imamo v Sloveniji med spletnimi trgovinami vse večjo konkurenco, tako da so cenovne razlike počasi izginile. Pred leti pa ni bilo nič nenavadnega, če je bil določen izdelek v tuji spletni trgovini tudi 30 odstostkov cenejši kot doma. Sicer pa še vedno ostaja problem nedobavljivosti določenih izdelkov. Proizvajalci in njihovi zastopniki pri nas pač ne vidijo interesa za prodajo v takorekoč butičnih količinah.

Ste si že kdaj želeli ogledati videospot na Youtubu, namesto tega pa vas je pričakalo obvestilo "izbrani video ni na voljo v vaši državi"? Tukaj gre za poglavje avtorskih pravic. Tuji založniki očitno nimajo interesa, da bi sklenili pogodbe z raznimi sazasi, ki menda veliko denarja poberejo, malo pa razdelijo, kakor je slišati na ulici. Tako bomo Slovenci še naprej pridno piratizirali. Serije, ki si jih državljani prvorazrednih držav lahko ogledajo na katerem od brezplačnih servisov ali pa jih za ugodno ceno kupijo na iTunes, so pri nas dostopne le po nelegalnih poteh. Tako nam ostaneta le dve možnosti - ali živeti sto let za luno, ali pa piratizirati. Za katero možnost se večina odloči, ni težko ugotoviti.

Majhnost Slovenije je pogost izgovor. Pa tudi priročen. Nekako smo se že vsi sprijaznili z njim. "Majhni smo, pa nismo zanimivi," prepričujemo sami sebe. Dobro jutro! Seveda nismo zanimivi, če še sami verjamemo, da nismo zanimivi. Če sami sebe prepričujemo, da nam nikoli ne bo uspelo. Če sami drugim sporočamo "poglejte nas, kako smo majhni. Sicer ljubki in simpatični, ampak majhni."

Res je, Slovenci ne slovimo kot tehnološko avantgarden narod. Ampak to še ne pomeni, da se stvari ne morejo spremeniti. Čas je, da prerastemo vrtičke in začnemo razmišljati na ravni plantaž.