Tajči, s polnim imenom Tatjana Matejaš Cameron (roj. 1. julija 1970), je hrvaška pevka in ena večjih pop zvezd zgodnjih 90-tih let. Tajči je postala zvezda z zmago na Jugoviziji v Zadru s pesmijo "Hajde da ludujemo", posledično je predstavljala tedanjo Jugoslavijo na Pesmi Evrovizije v Zagrebu leta 1990, kjer je osvojila sedmo mesto. Kasneje (leta 1992) je Tajči zapustila Hrvaško in odšla v ZDA, kjer je nadaljevala z glasbenim in odrskim udejstvovanjem, občasno pa se je pojavljala v mjuziklih in na televiziji v Los Angelesu. Tam je spoznala Matthewa Camerona, s katerim se je leta 2000 poročila. Danes se ukvarja s petjem duhovne glasbe ter nastopanjem v katoliških cerkvah. Z možem in tremi sinovi živi v Cincinnatiju.
Mravljinec Atom oziroma v originalu Atom Ant, je ameriška risanka iz studiev Hanna-Barbera, ki je premiero doživela leta 1965. V dveh sezonah je bilo posnetih 26 epizod, dolgih po 30 minut.
Zastava 101, znana pod imenom stoenka je bil eden izmed najprepoznavnejših osebnih avtomobilov, ki so jih v srbskem Kragujevcu v tovarni Crvena Zastava izdelovali po Fiatovi licenci modela Fiata 128. Vozilo je bilo prvič javnosti predstavljno spomladi leta 1971 na 10. avtomobilskem salonu v Beogradu. Sprva sta bili edini razliki med Fiatom 128 in novopredstavljenim modelom napis v znački in povsem nov zadek.
Za kupce v takratni Jugoslaviji so ga izdelovali pod imenom Zastava 101, za kupce v ostalih državah se je isti avtomobil imenoval Zastava 1100, predvsem zaradi nesporazumov glede oznake z drugimi proizvajalci avtomobilov. Avtomobil je v Jugoslaviji hitro postal najbolj priljubljen in je povzročil konec proizvodnje starejših modelov Z1300 in Z1500 leta 1973. Avto je bil v primerjavi s starimi modeli veliko modernejši. Motor je bil živahen in ekonomičen, karoserija pa (predvsem zaradi zložljivih zadnjih sedežev) veliko bolj praktična. Slab očitek je šel na previsok spodnji rob prtljažnih vrat, kar pa je spet šlo na račun večje trdnosti avta, ki ni imel zadnje stene za sedeži.
V naši bivši skupni državi smo nekoč uporabljali valuto imenovano dinar, ki ga je pri nas po osamosvojitvi zamenjal tolar. Oznaka valute je bila YUD, manjše enote pa so bile pare (1 dinar = 100 par). Kratica za dinar je bila din.
Po sv. Juriju, ki je bil v času Kraljevine Jugoslavije upodobljen na bankovcu za 1000 dinarjev, je izšla beseda "jur", ki v pogovorni slovenščini še danes izraža tisočaka v katerikoli valuti.
Med menjavo valute ob osamosvojitvi smo nekaj časa uporabljali vrednostne bone.
Generacije, ki so v prvi razred stopile v šolskem letu 1989/90 in prej, so bile sprejete v organizacijo Titovi pionirji. Pionir je dobil rdečo rutico, ter "titovko", modro kapo z rdečo zvezdo na sprednji strani. Ob sprejetju so vsi bodoči pionirji tudi skupinsko prisegli častno svečano pionirsko zaobljubo:
Pred pionirsko zastavo obljubljam, da se bom marljivo in vztrajno učil. S svojim znanjem in pridnostjo želim zdaj in ko odrastem koristiti naši socialistični domovini Jugoslaviji in vsem njenim delavnim ljudem. Obljubljam, da bom zvest tovariš in dober človek. Vse moje delo in ravnanje naj pokažeta, da sem vreden otrok svojega ljudstva in vreden član velike družine narodov, ki hočejo po poti napredka, pravice in miru.
Na osnovni šoli je bila takrat velika proslava, pionirji so dobili tudi slikanico ter pionirsko izkaznico.
Še pomnite?
