Več kot polovica smrtnih poškodb na delu se zgodi v gradbeništvu, opozarjajo v ZSSS. Delodajalce pozivajo, naj več storijo za varnost in zdravje delavcev. V pripravi je posodabljanje predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu.

28. april je bil mednarodni dan varnosti in zdravja pri delu. Letošnja tema so nastajajoča tveganja in novi načini preprečevanja v spreminjajočem se svetu dela. V ospredje vstopajo psihosocialna tveganja kot posledica negotovosti zaposlitve in neustreznih odnosov.

Zagotovitev varnega in zdravega delovnega mesta

V ospredje problematike varnega, zdravega in dostojnega dela vstopajo psihosocialna tveganja kot posledica negotovosti zaposlitve, večje intenzivnosti dela in medčloveških odnosov, ki vključujejo ustrahovanje in trpinčenje. Takšni dejavniki povečujejo število bolezni, povezanih s stresom. Obravnavanje stresa in drugih psihosocialnih dejavnikov tveganja za varnost in zdravje pri delu mora biti enakovredno drugim nevarnostim, opozarja predsednik Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije Janez Fabijan.

Zveza društev varnostnih inženirjev izpostavlja, da je zagotovitev varnega in zdravega delovnega mesta prvi pogoj za uspeh posameznika in podjetja. Varnost in zdravje pri delu sta sestavna dela konkurenčne prednosti podjetja, navajajo.

Vsako leto umre zaradi delovne nezgode ali z delom povezanih bolezni več kot dva milijona delavcev, kar pomeni en delavec vsake štiri minute. Vsako leto se pri opravljanju dela poškoduje 270 milijonov delavcev, zaradi nezdravega delovnega okolja pa vsako leto zboli 160 milijonov delavcev po vsem svetu.

Več kot polovica smrtnih žrtev v gradbeništvu

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije poudarjajo, da sistem varnosti in zdravja pri delu omogoča, da se tveganja predvidijo in preprečijo. Ob tem opozarjajo, da država še vedno nima predpisov, ki bi omogočali odkrivanje poklicnih bolezni.

Več kot polovica smrtnih poškodb se je po podatkih zveze zgodila v gradbeništvu, ki tako ostaja panoga z veliko stopnjo tveganja ne le zaradi narave dela, ampak tudi zato, ker v njej dela veliko migrantov. Ti pogosto niso enako dobro usposobljeni za varno delo.

Delodajalce pozivajo, naj več storijo za varnost in zdravje delavk in delavcev. Po njihovem opozorilu je veliko bolezni posledica razmer, v katerih se je znašlo delavstvo.

V letu 2009 25 smrtnih žrtev

Z današnjim dnem se začenja evropska kampanja varnosti in zdravja pri delu 2010–2011, katere cilj je ozaveščanje o pomenu vzdrževanja in o tveganjih, ki nastanejo, če vzdrževanje ni pravilno izvedeno, so sporočili z ministrstva za delo.

V Sloveniji je bilo v letu 2009 25 smrtnih žrtev kot posledica delovnih nezgod. Vseh smrtnih nezgod pri opravljanju dela pa je veliko več, ker je k tej številki treba dodati še smrtne nezgode iz tako imenovanih neformalnih gospodarstev in sive ekonomije, navaja zveza varnostnih inženirjev.

Uradnih podatkov o tem, koliko jih je umrlo zaradi poklicnih bolezni in drugih bolezni, ki so povezane z delom, ni. Ocene sindikatov pa za leto 2008 govorijo o 700 umrlih zaradi bolezni, povezanih z delom.

Odsotnost z dela zaradi ...

Podatki o najpogostejših vzrokih za bolniško odsotnost z dela in invalidnost na prvo mesto uvrščajo mišično-kostne bolezni, sledijo poškodbe in psihosomatska obolenja, pogoste pa so tudi poklicna naglušnost, različne alergije, astme in zastrupitve s kemikalijami.

Mednarodna organizacija dela (ILO) je v letu 2003 razglasila 28. april za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. Namen tega dne je osredotočiti pozornost na problem varnosti in zdravja pri delu ter spodbuditi ustvarjanje varnostne in zdravstvene kulture, ki bo trajno zmanjševala število z delom povezanih smrti.

Mednarodna konferenca svobodnih sindikatov (ICFTU) je v letu 1996 uvedla 28. april tudi kot svetovni dan spomina na umrle in poškodovane delavce.

Obetajo se spremembe

Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pripravljajo posodabljanje predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu. Kot so sporočili so spremembe zakonodaje usmerjene v odpravo nepotrebnih administrativnih ovir in zmanjševanje bremen in stroškov za delodajalce. Med drugim se tudi predvideva, da bodo usposobljeni delodajalci sami prevzeli naloge varnosti in zdravja pri delu. Nadalje spremembe vključujujejo tudi večjo usmerjenost zdravstvenih pregledov delavcev glede na varnostna in zdravstvena tveganja na delovnem mestu, opredelitev dolžnosti samozaposlenih delavcev, vključitev določb o psihosocialnih tveganjih, nasilju v delovnem okolju in delu pod vplivom alkohola oz.substanc, ki vplivajo na psihofizične sposobnosti delavcev, vzpostavitev možnosti večjega nadzora nad opravljanjem strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu.

Strokovne podlage za novelo zakona o varnosti in zdravju pri delu so pripravljene in tečejo usklajevanja s socialnimi partnerji in predstavniki ministrstva za javno upravo, so še sporočili iz ministrstva.

Po intenzivnosti dela in po nadurah je Slovenija v samem evropskem vrhu.

vir: 24ur.com